HIV Testing in Pregnancy: Part of Antenatal Blood Tests - Samoan version

Reviewed
June 2019
This resource relates to the following topics:

Suesuega mo le HIV a o ma‘itaga. All pregnant women are being offered an antenatal screening test for HIV/AIDS as part of their routine care. This web-only information in Sāmoan explains the test. See also the English version with photographs HE1832.

Download resource

Download PDF

Details

Reviewed
June 2019
Format
Leaflet A4
Type
PDF download
HE code
HE1926
Language
Samoan

The full resource:

Suesuega mo le HIV a o ma‘itaga

se vaega o le sueina o le toto a o lei fanau le pepe

O le HIV o se vairusi poo se siama e āfaina ai le malosi o le tino e tetee atu ai i faama‘i. E mafai ona oo atu i le AIDS pe a taumafai e natia ma lē faia i ai se togafitiga.

E lē toatele ni tagata i Niu Sila e aafia i le HIV. Peitai o loo faaopoopo pea lena aofai, o lea ua ofo atu ai i fafine ma‘itaga uma le avanoa e suesue (test) ai mo le HIV o se vaega o le tausiga mo i latou a o le‘i fanau a latou pepe. O se tinā ua aafia i le HIV e mafai ona ia pipisi atu lea siama i isi tagata e aofia ai ma lana pepe a o iai i lona manava, faapea foi le taimi e fanau mai ai, pe auala atu i suāsusu o le tinā.

E fai faatasi lava le suesuega mo le HIV ma isi suega masani o le toto a o le‘i fanau le pepe (e sue ai le ituaiga e iai le toto [group] le aofaiga atoa o le tele o le toto [blood count] le ma‘i ate, rubella ma le ma‘i afi [syphilis]). E tasi lava se vaega o le toto (sample) e mafai ona faaaogā mo isi uma suesuega. E leai se totogi o nei uma suesuega mo le toatele o fafine.

Filifiliga ma le mautinoa

E pei o isi suesuega na faia ia te oe a o le‘i fanau lau pepe, e tāua ia lava faamatalaga e te maua e mafai ai ona e filifili pe tatau ona faia se suesuega.

Afai o iai ni atugaluga pe manao e fia iloa atili le suesuega mo le HIV, talanoa i lau fomai masani, faatosaga poo se fomai faapitoa. E te ono manao foi e te lua talanoa muamua ma lau paaga poo le aiga.

E iai lau aiā tatau e teena ai le faia o se tasi o nei suesuega.

Aisea e suesue ai mo le HIV?

E toetoe o fafine ma‘itaga uma o loo iai le siama lea (HIV) e lē iloa o loo ia i latou le siama. Faato‘ā iloa lava pe a fai le suesuega.

O se fafine na te iloa ua maua i le HIV e mafai ona vave togafitia o ia, lana paaga, fanau, ma maua se fesoasoani e taofia mai ai le ono pipisi atu o le siama i lana pepe.

O le toatele o fafine ma‘itaga o le a faamautüina e lē o iai le HIV.

Pe sa‘o atoatoa le suesuega?

E matuā sa‘o atoatoa. Peitai e iai ni nai fafine o le a lē manino iuga o a latou suega o le toto ma tatau ai ona toe fai faalua. I le tele o taimi o lea suega lona lua e faamautü ane ai e lē o aafia.

E faapefea ona maua mai a‘u iuga?

O le a avatu ia te oe na iuga, e le foma‘i na faatulagaina le sueina o lou toto.

Afai e iloa ane ua aafia le fafine i le HIV, o le a avatu ia te ia le fesoasoani ina ia puipuia ai le soifua maloloina o ia, lana pepe, lana paaga, ma le aiga. O fafine ma‘itaga e maua i le HIV o le a galulue i ai tagata ua tomai faapitoa i le tausiga ma togafitiga o i latou.

Faamata e aogā le togafitiga?

E aogā tele togafitiga ina ia taofia le pipisi atu o le HIV i le pepe. Pe a le togafitia, pe ā ma le 25% se avanoa e ono fanau mai ai le pepe ma le HIV. Pe a togafitia, e itiiti ifo i le 1% se avanoa e ono fanau mai ai le pepe ma le HIV.

E tāua togafitiga ma fesoasoani e vave fai i fafine ua iai le HIV, ina ia tumau ai pea le malosi.

O le ā le togafitiga?

O fafine ma‘itaga ua iai le HIV e masani ona ofo i ai ni togafitiga ua tuufaatasia, ma nisi fesoasoani e fai ma ave i ai e pei:

  • fualaau i le taimi o ma‘itaga ma pe a fanau le pepe, ina ia umi ona maloloina le failele, ma puipui ai mai le pipisi atu o le siama i le pepe
  • e ao ona iloa auala saogalemu e faafanau ai le pepe
  • vailaau mo le pepe, o le a faainu ai mo ni nai vaiaso talu ona fanau mai. O faamaoniga lata mai i atunuu eseese o le lalolagi ua faaalia ai, e lē āfaina fua pepe i vailaau e faaaogā mo togafitiga a o ma‘itaga pe ina ua fanau le pepe
  • fautuaga mo metotia e sili ona saogalemu e fafaga ai le pepe.

Faamata e malupuipuia faamatalaga?

O le a faamautinoa le malupuipuia o iuga uma o suesuega e faia

Afai ua maua se fafine i le siama, o le a tausia o ia i se auala sili ona atamai, ma ia faaaloalogia ma malupuipuia ai faamatalaga e patino ia te ia.

O iuga o ona suesuega e tuufaatasi ma ona faamaumauga a le falema‘i, lea e na o latou o tausia o ia e mafai ona iloa.

Ina ia mautinoa e saogalemü ma aogā lenei polokalame mo fafine, o le a matuā vaavaaia lelei. Lona uiga o le a vaavaaia lelei faamatalaga mai suesuega taitasi. E lē mafai ona faailoaina mai igoa o fafine i lenei faiga.

O lenei polokalame (Antenatal HIV Screening) o loo vaaia e le National Screening Unit a le Matagaluega o le Soifua Maloloina. O le sini ina ia su‘e poo aafia fafine ma‘itaga i le HIV, ina ia ave i ai le fesoasoani e faaitiitia ai le aofai o pepe e fananau mai ua aafia i le HIV.

Mo nisi faamatalaga i lenei polokalame, asiasi i le upega tafa‘ilagi a le National Screening Unit’s: www.nsu.govt.nz

Mo nisi faamatalaga i le sueina mo le HIV a o ma‘itaga ma le‘i fanau le pepe

  • talanoa i lau fomai, faatosaga poo se tagata faapitoa i nei mataupu
  • asiasi i le upega tafa‘ilagi a le New Zealand AIDS Foundation: www.nzaf.org.nz
  • asiasi i le upega tafa‘ilagi a le Positive Women Inc: www.positivewomen.org.nz