HIV Testing in Pregnancy: Part of Antenatal Blood Tests - Samoan version

Suesuega mo le HIV a o ma‘itaga. All pregnant women are being offered an antenatal screening test for HIV/AIDS as part of their routine care. This web-only information in Sāmoan explains the test. See also the English version with photographs HE1832.
The full resource:
Suesuega mo le HIV a o ma‘itaga
se vaega o le sueina o le toto a o lei fanau le pepe
O le HIV o se vairusi poo se siama e āfaina ai le malosi o le tino e tetee atu ai i faama‘i. E mafai ona oo atu i le AIDS pe a taumafai e natia ma lē faia i ai se togafitiga.
E lē toatele ni tagata i Niu Sila e aafia i le HIV. Peitai o loo faaopoopo pea lena aofai, o lea ua ofo atu ai i fafine ma‘itaga uma le avanoa e suesue (test) ai mo le HIV o se vaega o le tausiga mo i latou a o le‘i fanau a latou pepe. O se tinā ua aafia i le HIV e mafai ona ia pipisi atu lea siama i isi tagata e aofia ai ma lana pepe a o iai i lona manava, faapea foi le taimi e fanau mai ai, pe auala atu i suāsusu o le tinā.
E fai faatasi lava le suesuega mo le HIV ma isi suega masani o le toto a o le‘i fanau le pepe (e sue ai le ituaiga e iai le toto [group] le aofaiga atoa o le tele o le toto [blood count] le ma‘i ate, rubella ma le ma‘i afi [syphilis]). E tasi lava se vaega o le toto (sample) e mafai ona faaaogā mo isi uma suesuega. E leai se totogi o nei uma suesuega mo le toatele o fafine.
Filifiliga ma le mautinoa
E pei o isi suesuega na faia ia te oe a o le‘i fanau lau pepe, e tāua ia lava faamatalaga e te maua e mafai ai ona e filifili pe tatau ona faia se suesuega.
Afai o iai ni atugaluga pe manao e fia iloa atili le suesuega mo le HIV, talanoa i lau fomai masani, faatosaga poo se fomai faapitoa. E te ono manao foi e te lua talanoa muamua ma lau paaga poo le aiga.
E iai lau aiā tatau e teena ai le faia o se tasi o nei suesuega.
Aisea e suesue ai mo le HIV?
E toetoe o fafine ma‘itaga uma o loo iai le siama lea (HIV) e lē iloa o loo ia i latou le siama. Faato‘ā iloa lava pe a fai le suesuega.
O se fafine na te iloa ua maua i le HIV e mafai ona vave togafitia o ia, lana paaga, fanau, ma maua se fesoasoani e taofia mai ai le ono pipisi atu o le siama i lana pepe.
O le toatele o fafine ma‘itaga o le a faamautüina e lē o iai le HIV.
Pe sa‘o atoatoa le suesuega?
E matuā sa‘o atoatoa. Peitai e iai ni nai fafine o le a lē manino iuga o a latou suega o le toto ma tatau ai ona toe fai faalua. I le tele o taimi o lea suega lona lua e faamautü ane ai e lē o aafia.
E faapefea ona maua mai a‘u iuga?
O le a avatu ia te oe na iuga, e le foma‘i na faatulagaina le sueina o lou toto.
Afai e iloa ane ua aafia le fafine i le HIV, o le a avatu ia te ia le fesoasoani ina ia puipuia ai le soifua maloloina o ia, lana pepe, lana paaga, ma le aiga. O fafine ma‘itaga e maua i le HIV o le a galulue i ai tagata ua tomai faapitoa i le tausiga ma togafitiga o i latou.
Faamata e aogā le togafitiga?
E aogā tele togafitiga ina ia taofia le pipisi atu o le HIV i le pepe. Pe a le togafitia, pe ā ma le 25% se avanoa e ono fanau mai ai le pepe ma le HIV. Pe a togafitia, e itiiti ifo i le 1% se avanoa e ono fanau mai ai le pepe ma le HIV.
E tāua togafitiga ma fesoasoani e vave fai i fafine ua iai le HIV, ina ia tumau ai pea le malosi.
O le ā le togafitiga?
O fafine ma‘itaga ua iai le HIV e masani ona ofo i ai ni togafitiga ua tuufaatasia, ma nisi fesoasoani e fai ma ave i ai e pei:
- fualaau i le taimi o ma‘itaga ma pe a fanau le pepe, ina ia umi ona maloloina le failele, ma puipui ai mai le pipisi atu o le siama i le pepe
- e ao ona iloa auala saogalemu e faafanau ai le pepe
- vailaau mo le pepe, o le a faainu ai mo ni nai vaiaso talu ona fanau mai. O faamaoniga lata mai i atunuu eseese o le lalolagi ua faaalia ai, e lē āfaina fua pepe i vailaau e faaaogā mo togafitiga a o ma‘itaga pe ina ua fanau le pepe
- fautuaga mo metotia e sili ona saogalemu e fafaga ai le pepe.
Faamata e malupuipuia faamatalaga?
O le a faamautinoa le malupuipuia o iuga uma o suesuega e faia
Afai ua maua se fafine i le siama, o le a tausia o ia i se auala sili ona atamai, ma ia faaaloalogia ma malupuipuia ai faamatalaga e patino ia te ia.
O iuga o ona suesuega e tuufaatasi ma ona faamaumauga a le falema‘i, lea e na o latou o tausia o ia e mafai ona iloa.
Ina ia mautinoa e saogalemü ma aogā lenei polokalame mo fafine, o le a matuā vaavaaia lelei. Lona uiga o le a vaavaaia lelei faamatalaga mai suesuega taitasi. E lē mafai ona faailoaina mai igoa o fafine i lenei faiga.
O lenei polokalame (Antenatal HIV Screening) o loo vaaia e le National Screening Unit a le Matagaluega o le Soifua Maloloina. O le sini ina ia su‘e poo aafia fafine ma‘itaga i le HIV, ina ia ave i ai le fesoasoani e faaitiitia ai le aofai o pepe e fananau mai ua aafia i le HIV.
Mo nisi faamatalaga i lenei polokalame, asiasi i le upega tafa‘ilagi a le National Screening Unit’s: www.nsu.govt.nz
Mo nisi faamatalaga i le sueina mo le HIV a o ma‘itaga ma le‘i fanau le pepe
- talanoa i lau fomai, faatosaga poo se tagata faapitoa i nei mataupu
- asiasi i le upega tafa‘ilagi a le New Zealand AIDS Foundation: www.nzaf.org.nz
- asiasi i le upega tafa‘ilagi a le Positive Women Inc: www.positivewomen.org.nz