Immunisation for older people - Samoan version - HE2542

Reviewed
June 2020

Pamphlet for older people giving information about free vaccines to protect against influenza, shingles, tetanus and diphtheria.

Download resource

Download PDF

Details

Reviewed
June 2020
Updated
June 2020
Format
Pamphlet DLE
Type
PDF download
HE code
HE2542
Language
Samoan

The full resource:

Tuipuipui mo Tagata Matutua

E faia fua tuipuipui e puipuia ai mai le fulū, atiloto, ‘ona, lipi ma le tale vivini

O loo faamatalaina i lenei pepa vailaau puipui o loo fautuaina le faaaogā ma e faia fua mo tagata ua matutua.
A‘o faasolo ina e matua, ua amata ona apoia gofie oe i nisi o faama‘i pipisi.
O loo ofoina atu le faifua o tuipuipui mo i latou ua 65 ma sili atu tausaga le matutua, ina ia puipuia ai mai le tele o faama‘i ogaoga.

FAIFUA tuipuipui e amata mai le 65 tausaga le matua

O ā faama‘i e mafai ona puipuia mai ai a‘u i nei tui?

Ona (poo lockjaw) o se inifeki ogaoga e mafua mai se paketeri poo se siama e nofo i mea palapalā ma le pefu, e mafai ona sao i totonu o le tino e ala i se mea o le tino o lavea poo se manu‘a. O le ‘ona e mafua ai ona malō le maso o le tino, e matuā tiga le migi o ni uaua ma o nisi lava taimi e iu ai i le oti.

O le ‘ona e telē se avanoa e ono maliu ai se tagata matua e maua ai.

Lipi o se inifeki ogaoga mai se siama ua aafia ai le faa‘ī ma e mafai ona puni ai le alāea. E mafai foi ona afaina ai le fatu ma neura o le tino ma e mafai lava ona oti ai. Ua avea le faia o le tuipuipui ua seāseā ai ona toe maua le lipi i Niu Sila. Peitai ane, e mafai lava ona toe oo mai i totonu o le atunuu e ala i tagata e faimalaga mai.

Pertussis (tale vivini) o se aafiaga ogaoga e mafai ona mafua ai le tale ma mole, ma faigata ai ona mānava. E mafai ona oo atu i le 10 vaiaso o iai lava na aafiaga ma o nisi tagata e iu ina taofia i le falema‘i. E sili ona tigaina ai nai fanauiti i lenei faama‘i, o lea e tāua ai ona fai o latou tuipuipui pe afai o oe lea o le a feagai ma le tausiga o pepe, fanauiti poo fanauiti a lau fanau.

O le vailaau ua tuufaatasia mo puipuiga mai le ‘ona, lipi ma le tale vivini e leai se totogi ma e fautuaina le fai ai o lou tuipuipui pe a e aulia le 45 o ou tausaga, pe afai e lei faia muamua ou tuipuipui e fā mo le ‘ona. E leai foi se totogi ma e fautuaina le faia i le 65 tausaga o le soifua ina ia toe faamalosi ai le puipuiga o lou tino mai faama‘i lea sa iai a‘o e laitiiti.

Fulū o se ma‘i tigaina e iai nisi taimi e mafai lava ona oti ai se tasi. E soo se tagata lava poo le ā le matua, e maua i le fulū ma e mafai lava ona iu atu ai i le falema‘i, aemaise lava pe afai ua faasolo ina e matua pe iai foi se isi ou ma‘i autū. O le fulū e mafai ai ona e tigaina atili i sou ma‘i o loo iai i le taimi nei, e pei o le sela, tau lē lava le mānava poo le ma‘i suka foi.

MAUAFUA le vailaau puipui mo le fulū i tausaga taitasi mo tagata matutua ua atoa le 65 pe sili atu tausaga o le soifua

O le vailaau puipui o le fulū e ave fua ma e fautuaina lava le faia ai o le tuipuipui i tausaga taitasi pe a atoa lou 65 tausaga ma faasolo atu i luga.

O le vailaau puipuia e te lē fulū ai. I tausaga taitasi, e toe fetuuna‘i ai le vailaau puipui o le fulū ina ia puipuia ai mai aave o vairusi o le fulū lea e tele lava ina faataamilo ma oo atu ai lava i le isi tau mālūlū e sosoo mai, auā e suia nei mea mai lea tausaga i lea tausaga.

E masani lava ona faia tui mai lenei vailaau puipui i le taufaaiuiuga o le tau e totogo ai mea, a‘o lei oo atu le faama‘i i lona o‘oo‘oga i le taimi o le tau mālūlū, ae o lea e maua i le taimi o le tau e totogo ai mea seia oo i le faaiuga o le tausaga.

Atiloto (poo herpes zoster) o se mumuafi e tiga e aafia ai se uaua poo se neura patino. O se aafiaga faaumiumi mai le tanesusu e mafai ona aafia ai se tasi i le tele o ni tausaga mulimuli ane ina ua uma ona toe malosi mai lena tagata mai le ma‘i sa aafia ai muamua. E mafai ona aafia ai soo se tasi na maua muamua i le tanesusu, ma e taatele lava i tagata matutua. O le atiloto e masani lava ona iai mo le 10 i le 15 aso, ae mafai foi ona ma‘ila‘ila ai le tino ma po ai foi le vaai pe afai e aafia ai mata.

O se tasi aafiaga ogaoga e oo iai, aemaise lava i tagata matutua, o le tiga lea o uaua o le tino lea e faaumiumi lava e tusa pe ua lē toe aliali mai le mumuafi lea sa iai.

Vailaau puipui mo le atiloto e ave fua mo le faia o le tuipuipui pe a atoa le 65 tausaga o le soifua.

Soo se tasi na atoa le 66 e oo atu i le 80 tausaga o le soifua i le aso 1 Aperila 2018, seia atoa lo latou 81 tausaga, pe seia oo i le aso 31 Tesema 2020, ona lē toe faia fua lea o se tuipuipui o le atiloto.

Talanoa atu i lau foma‘i pe afai e lē talia e lou tino ni vailaau e tui atu iai, ona atonu e lē fetaui ma oe le vailau puipui mo le atiloto.

O tagata matutua e lei atoa lo latou 65 tausaga le matutua atonu e agavaa mo le tuipuipui e faifua lea e puipuia ai mai le fulū ma isi faama‘i pe afai e iai ni o latou ma‘i ogaoga e ono atili lamatia ai o latou soifua i lena ma‘i.

Talanoa atu i lau foma‘i pe afai e te manatu e ono faatatau lena mea.

O le ā se aogā o le vailaau puipui?

O le tuipuipui e matuā faaitiitia ai le ono maua o oe i nei faama‘i, ae lē faapea o le a puipuia atoatoa mai ai oe i nei faama‘i, e pei o le fulū poo atiloto.

E fautuaina malosi lava e fomai le faia o le tuipuipui ona e mafai lava ona faaitiitia ai le ogaoga o le faama‘i.

E ui lava e faaitiitia le aogā o le tuipuipui a‘o faasolo ina tatou matutua (auā a‘o faasolo ina tatou matutua, e itiiti ai foi le malolosi o vaega o tatou tino lea e tetee atu ai i faama‘i), ae o loo avea lava le tuipuipui o se tasi o auala sili ona lelei e puipuia ai i tatou mai le tele o faama‘i ogaoga.

O fea e fai ai lo‘u tuipuipui?

O loo mafai ona faia e aunoa ma se totogi le tuipuipui mo nei faama‘i i le ofisa o a outou foma‘i. E tele faletalavai e lē totogia foi lo latou faia o tuipuipui o le fulū i gasegase ua agavaa mo lea auaunaga.

Pe iai ni āuga taatele e aliali mai i le vailaau puipui?

Pe a uma ona fai le tui, atonu e tiga lou ogalima pe te tau fiva teisi mo se aso e tasi pe lua. E tusa e tasi mai le ta‘i 100,000 vailaau puipui mo le ‘ona, le lipi ma le tale vivini e ono iu ina faaleagaina ai neura o le ogalima.

O se mea e seāseā ona tupu – ae tusa e tasi mai le miliona taimi, atonu e oo ai i se tasi se aafiaga ogaoga (anaphylaxis) i le taimi lava faato‘a uma ai ona fai se tuipuipui. O le a faatonuina oe e te faatali i le falema‘i poo le mea na fai ai lou tuipuipui mo se 20 minute pe a mae‘a ona fai lou tui. E faia faapea ina ia faamautinoa e mafai ona fai ni togafitiga pe a alia‘e se āuga ogaoga mulimuli ane.

E leai ni faamaoniga o nisi lamatiaga matuiā.

Faafesootai lau foma‘i, tausi soifua poo le tagata faapitoa e gaosia vailaau puipui pe afai e te lagonaina ni āuga poo ni aafiaga ogaoga e lē masani ai ina ua uma ona fai lou tuipuipui.

E tutusa lava le saogalemu ma le aogā pe afai e fai faatasi uma ou tuipuipui e tolu i le aso e tasi pe fai faaeseese foi.

E leai se afaina pe a fai faatasi uma tuipuipui e tolu i le aso e tasi

4 Manatu Autū

  1. A‘o faasolo ina e matua, e mafai ona amata fāi ifo le malosi poo le aogā o ou tuipuipui ia sa fai a‘o e talavou
  2. E faifua tuipuipui mo i latou ua 65 pe sili atu tausaga o le soifua
  3. Puipuiga mai le fulū, atiloto, ‘ona, lipi ma le tale vivini
  4. E leai se afaina pe

O fea e mafai ona ou maua atili ai nisi faamatalaga?

Ina ia maua nisi faamatalaga e uiga i le tuipuipui ma faama‘i e mafai ona puipuia mai ai:

  • talanoa atu i lau foma‘i, tausi soifua poo le tagata faapitoa i le faletalavai e gaosia vailaau puipui
  • vili le Healthline 24/7 on 0800 611 116 pe vili le 0800 IMMUNE (466 863) 9.00am i le 4.30pm, Aso Gafua-Aso Faraile
  • asiasi i le www.health.govt.nz/immunisation
  • asiasi i le immune.org.nz

 

Code: HE2542