O mea uma e faatatau i le su’esu’eina o le bowel - All about bowel screening brochure Samoan - HE2617

Reviewed
June 2023
This resource relates to the following topics:

National bowel screening campaign brochure in Samoan. For anyone who needs comprehensive information about bowel screening and bowel cancer. Please note that orders are restricted to 50 brochures.

Download resource

Download PDF

Order resource

Details

Reviewed
June 2023
Updated
June 2023
Format
Pamphlet DLE
HE code
HE2617
Language
Samoan

The full resource:


O mea uma e faatatau i le su’esu’eina o le bowel

O loo iai i lenei tusi ni faamatalaga i le bowel cancer, ma le faatinoga o le faia o le siaki o le bowel, e fesoasoani i le faia o sau filifiliga pe e te auai i le Polokalame e leai se totogi i le Atunuu Atoa, mo le Su’esu’eina o le Bowel.

O loo faamatala atu ai le aogā o le faia i taimi uma o su’esu’ega ina ia vave ona maua le bowel cancer a o faato’ā tau amata, ma mafai ai ona togafitia, aemaise foi le saunia o faamatalaga faatatau i mea aogā faapea foi lamatiaga e ono iai pe a fai le su’esu’ega o le bowel.

A fia moomia nisi faamatalaga:

O le ā le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel?
O le ā le bowel?
O le ā le bowel cancer?
O ā āuga o le bowel cancer?
E faape’ī le taatele ua iai le bowel cancer?
O ai e sili ona lamatia?
Aisea e tāua ai le faia i taimi uma o su’esu’ega o le bowel?
O le ā le siaki e su’esu’eina ai le bowel?
E faapefea ona ou faia le siaki?
O le su’esu’ega e fai i tagata e le’i iai ni āuga
O ai e tatau ona talanoa atu i lana foma’i?
O ai e lē tatau ona faia se siaki e su’esu’eina ai le bowel?
O le a faapefea ona ou maua le i’uga o la’u siaki?
O afea o le a ou maua ai le i’uga o la’u siaki?
E faapefea pe a sau le i’uga o le siaki e lē o aafia?
E faapefea pe a sau le i’uga o le siaki ua aafia?
O ā mea e aofia i le colonoscopy?
E iai ni lamatiaga pe a fai se colonoscopy?
Pe moomia ona ou totogia le colonoscopy, ma isi siaki poo togafitiga?
E faapefea pe afai ua ou maua i le bowel cancer?
O le ā se taulau manuia e mafai ona togafitia ai le bowel cancer?
Po ua ia te a’u faamatalaga uma ou te moomia? O ai e mafai ona silasila i o’u faamatalaga?
Afai e lē faamalieina a’u i le auaunaga na faia ia te a’u, e faapefea ona fai sa’u faaseā?
O fea e toe maua atili ai nisi faamatalaga

O le ā le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel?

O se polokalame e leai se totogi e fesoasoani e saili ai le bowel cancer.

E ta’i lua tausaga ma ofoina mo alii ma tamaitai ua atoa le 60 i le 74 tausaga o le soifua o ē ua agavaa e faatupe e le mālō tausiga o latou soifua maloloina.

O i latou e agavaa e faatino lea vaega o le a lafo atu i ai:

  • se tusi valaaulia
  • se pepa o le maliega
  • se pusa e maua fua, mo mea e faatino ai le siaki mo le su’esu’eina o le bowel, o loo iai ma faatonuga i le auala e faaaogā ai.

Se pusa e maua fua, mo mea e faatino ai le siaki mo le su’esu’eina o le bowel, o loo iai ma faatonuga i le auala e faaaogā ai.

O faamatalaga poo ai e agavaa e maua auaunaga o le soifua maloloina e faatupe e le mālō, o loo maua i le upega tafailagi a Te Whatu Ora: tewhatuora.govt.nz pe telefoni i le 0800 924 432.

Afai e te lē fia auai i le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel, faamolemole vili mai le telefoni vili fua o le 0800 924 432 ma faailoa mai.

O le ā le bowel?

O le bowel o se vaega o le totoga o loo faamalūina mea’ai. E faafesoota’ia le stomach i le anus (nofoi) ma fesoasoani i otaotavale (e ta’ua o le fesoloa’iga o le bowel, poo fe’aumamao) e aveese mai le tino. O le bowel e fausia mai ai le small bowel ma le large bowel (colon) ma le rectum.

O le ā le bowel cancer?

O le bowel cancer e ta’ua foi o le colon, rectal poo le colorectal cancer.

E mafua ona tupu le bowel cancer pe a amata ona lē tapasā le ola o sela o loo i totonu o le bowel. E oo ina avea sela ma polyp (patu ua tupu) ma a o faasolo tausaga e i’u ina liua nisi polyps e avea ma kanesa.

E mafai ona umi se taimi faato’ā amata ona tuputupu a’e le kanesa ma sosolo atu i isi vaega o le tino.

O le faia o su’esu’ega o le bowel i taimi uma mo tagata e lē o lagonaina ni āuga, e mafai ai ona maua se avanoa e iloa ai ma togafitia le bowel cancer a o faato’ā tau amata.

O ā āuga o le bowel cancer?

O āuga masani o le bowel cancer e ono

Aofia ai: 

  • se suiga i le tulaga masani e alu ai lou bowel ma o loo faaauau mo le tele o ni vaiaso.
  • e filogia i le toto fe’aumamao o lou bowel.

E ui o nei āuga e masani ona faapogai mai isi faaletonu, ae e tāua ona ave pea e vaai lau foma’i.

E faape’ī le taatele ua iai le bowel cancer?

O Niu Sila le tasi atunuu e pito sili ona maualuga le aofai o i latou ua aafia i le bowel cancer i le lalolagi. O le Bowel cancer e lona lua i le faapogai e sili ona maliliu ai tagata i le kanesa i totonu o Niu Sila. O le taimi nei, e silia ma le 3300 tagata ua faamaonia ua maua i le bowel cancer i tausaga ta’itasi ma e silia ma le 1200 i latou e maliliu mai lenei faama’i.

O ai e sili ona lamatia?

E sili ona taatele le bowel cancer ia i latou ua silia ma le 60 tausaga o le soifua, ma sili atu ona taatele i alii nai lo tamaitai.

E mafai ona faaitiitia le lamatiaga o lou ono maua i le bowel cancer e ala i le:

  • lelei o mea taumafa ia maualuga le tausami i fualaau’aina, fualaau faisua ma meaai e maua ai le fibre
  • to’aga e fai faamalositino
  • aua le ulaula.

Afai sa telē ni ou aafiaga i le inflammatory bowel disease, pe na i ai ni aafiaga o tagata i lou aiga i le bowel cancer, e telē se lamatiaga o lou ono aafia i le bowel cancer.

Aisea e tāua ai le faia i taimi uma o su’esu’ega o le bowel?

Atonu e leai ni faailoilo lapata’i ua e maua i le bowel cancer. Ae peitai, o le faia o su’esu’ega o le bowel i tausaga ta’ilua e ono mafai ona lavea’i mai ai le ola.

Soo se taimi lava ua alia’e ai ia te oe āuga o le bowel cancer, e tāua lou talanoa atu i lau foma’i.

O le ā le siaki e su’esu’eina ai le

O le siaki e faaaogā e le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel o se faecal immunochemical test (FIT). E mafai ona iloa ai ni pisia ninii o le toto ua filogia ai lau bowel motion (fe’aumamao).

Atonu o se faailoilo amata lea e ta’u atu ai e iai se mea o loo faaletonu i lou bowel. E faatino lava e oe le siaki i lou fale.

O le siaki lenei e leai se totogi e vave lava ma faigofie le faiga e oe lava i lou fale.

E faapefea ona ou faia le siaki?

Ia fai le siaki i le vave e mafai ai. E tāua ona fai lau siaki i totonu o le ono masina na e maua ai le pusa o mea e faatino ai le siaki. E lē mafai e le falesu’etoto ona faagasolo siaki pe afai ua te’a le aso e aogā ai.

Ina ia faatino le siaki, e te moomia ona:

  • aumai le sample sina vaega itiiti mai lou bowel motion (fe’aumamao) e faaaogā ai le laau sa’eu mo le siaki, ma tuu i totonu o le tube
  • tuu le sample i totonu o le tagapepa e iai le sipi e loka ai, faatasi ai ma le pepa o le maliega ua mae’a ona faatumu ma tusi ai le aso
  • lafo loa i le vave e mafai ai, i totonu o le teutusi na avatu ua uma ona totogi.

Tuu le sample i se nofoaga mālū se’ia oo i le taimi e lafo ai. E lē mana’omia ona tuu i totonu o le pusa’aisa. Lafo mai le siaki i le aso lava na fai ai poo le aso e sosoo ai, auā a tuu umi e toe faalēaogā ai lau sample.

O le su’esu’ega e fai i tagata e le’i iai ni āuga

O le toatele o tagata mai le 60 i le 74 tausaga e lē o aliali mai ai ni āuga manino o le bowel cancer e mafai ona latou faia le siaki e su’esu’e ai le bowel.

O ai e tatau ona talanoa atu i lana foma’i?

O nisi tagata atonu ua telē se lamatiaga o le aafia i le bowel cancer.

O tulaga o lamatiaga e aofia ai:

  • e iai ni ou tauaiga vavalalata se to’alua pe sili atu i le itu lava e tasi o lou aiga sa maua i le bowel cancer
  • e iai sou tauaiga vavalalata na faamaonia ua maua i le bowel cancer a o le’i taitai le soifua (i lalo ifo o le 55 tausaga).
  • o o e ma lou aiga ua iloa pe ua masalomia o le bowel cancer o se ma’i tuufaasolo a le tou aiga
  • sa e aafia i isi vaega o le inflammatory bowel disease, e pei o le ulcerative colitis, mo le silia i le 10 tausaga.

Afai o ia te oe se tasi o nei tulaga o lamatiaga, e tatau ona e talanoa i lau foma’i pe a e toe asiasi i ai.

E tatau ona e faia pea le siaki e su’esu’e ai le bowel, e tusa lava pe faatatau ia te oe se tasi o nei lamatiaga.

O ai e lē tatau ona faia se siaki e su’esu’eina ai le bowel?

E lē o tagata uma e fetaui i ai le su’esu’ega o le bowel. E lē tatau ona e auai i le polokalame e su’esu’eina ai le bowel pe afai:

  • o ia te oe āuga o le bowel cancer
  • sa fai lau colonoscopy i totonu o le lima tausaga talu ai
  • o loo e auai i se polokalame e mata’itū ai oe i le bowel polyp poo le bowel cancer
  • sa togafitia pe o loo togafitia nei oe mo le bowel cancer
  • ua aveesea lou large bowel
  • ua e aafia nei i le ulcerative colitis poo le Crohn’s disease o loo iai i le taimi nei
  • o loo e alu e vaai lau foma’i i ni faaletonu i le bowel.

Afai e te lē o mautinoa pe fetaui ia te oe le su’esu’ega o le bowel, e mafai ona e talanoa atu i lau foma’i.

Afai na fai sau colonoscopy i totonu o le lima tausaga talu ai ma e lē o fuafuaina le faia o nisi o au colonoscopies, faamolemole faailoa mai. O le a matou toe valaaulia oe e te auai i le polokalame pe afai o loo e agavaa pea, i le lima tausaga talu mai le taimi na fai ai lou colonoscopy. E mafai ona e vili mai i le telefoni vili fua 0800 924 432.

O le a faapefea ona ou maua le i’uga o la’u siaki?

O le a faafesoota’i atu oe i le i’uga o lau siaki ma ta’u atu poo ā ni fuafuaga mo oe. Atonu foi e vili atu lau foma’i poo se tausi soifua.

O afea o le a ou maua ai lei’ uga o la’u siaki?

O le a e maua le i’uga o lau siaki i totonu o le tolu vaiaso talu ona toe faafoi mai lau pusa o mea na faatino ai lau siaki o le bowel. Afai e te lē mauaina le i’uga o lau siaki i totonu o le tolu vaiaso, faamolemole ia vili le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel i le telefoni vili fua 0800 924 432, pe imeli le info@bowelscreening.health.nz.

E faapefea pe a sau le i’uga o le siaki e lē o aafia?

Afai e sau le i’uga o lau siaki e te lē o aafia, o lona uiga e te lē toe moomia nisi su’esu’ega atili i lenei taimi.

E tāua ona mātau mai:

  • o le siaki mo le su’esu’ega e iloa ai poo i ai se toto i lou bowel motion, ma o nisi kanesa e lē taitai ona piliki i le taimi atoa. O lona uiga o nisi taimi e misi ai ona maua le kanesa
  • e ono amata ona tuputupu a’e le bowel cancer i le va o taimi e fai ai siaki mo le su’esu’eina.

O le tāua lena o le faia o su’esu’ega i taimi uma. O le a valaaulia oe e toe fai lou su’esu’ega pe a uma le lua ! tausaga, pe afai o loo e agavaa pea.

Soo se taimi e alia’e ai ia te oe āuga o le bowel cancer, e tāua lou talanoa atu i lau foma’i.

E faapefea pe a sau le i’uga o le siaki ua aafia?

O le maua o le i’uga o le siaki ua aafia, e lē faapea ai ua e maua i le bowel cancer.

O le siaki mo le su’esu’ega e mafai ai ona iloa ni pisia ninii o le toto ua filogia i lau bowel motion (fe’aumamao).

O le iai o se vaega itiiti o le toto e tele ina mafua mai i polyps (se patu ua tupu), poo isi faaletonu laiti e pei o le haemorrhoids (piles), ma e faigofie lava ona togafitia.

O polyps e lē o se kanesa, ae e mafai ona tuputupu a’e e avea ma kanesa a o faagasolo le tele o tausaga. E tele lava ina faigofie ona aveese polyps pe a fai le colonoscopy, ma tuuitiitia ai le lamatiaga o le tupu o le bowel cancer.

Afai e aumai le i’uga o lau siaki ua e aafia, o lona uiga o le a moomia nisi su’esu’ega atili e fai ia te oe. E masani lava ona fai le colonoscopy. O le colonoscopy e mafai ai ona maua vave le bowel cancer a o faato’ā tau amata, ma e masani ona toe manuia ai pe a togafitia.

O le a faafesoota’i atu oe e lau foma’i poo se tausi soifua e faatalanoa le i’uga o la’u su’esu’ega ma le ituaiga o siaki o le a sosoo atu ma e fetaui mo oe.

Afai e i ai ni tagata o lou aiga na aafia i le bowel cancer, e ono fautuaina foi oe e vaai lau foma’i, pe faasino oe i le New Zealand Familial Gastrointestinal Cancer Service.

O ā mea e aofia i le colonoscopy?

O le colonoscopy e aofia ai se tagata a’oa’oina faapitoa o le soifua maloloina, e na te suluina i totonu se faagā’au lauiti e faaoso i totonu o lou anus (nofoi). E iai se tama’i meapu’eata i le pito o le faagā’au, e faaaogā e va’ili’ili ai le pito i totonu o lou bowel, e saili poo iai ni faaletonu. O le colonoscopy e mafai ona maitaulia ai poo polyps poo kanesa lea ua iai.

Afai ua maua ai se kanesa, o le a ave sina tama’i aano poo se biopsy, ae afai o polyps (o patu ua tupu) lea ua maua ai, o le masani lava o le a aveeseina. O samples poo polyps ia ua aveese, o le a auina atu i le falesu’etoto mo se iloiloga e siaki poo se kanesa.

O polyps e lē o ni kanesa, ae mafai ona liua e avea ma kanesa i ni tausaga mulimuli ane. E masani lava e lē tiga pe a ave se biopsy pe aveese polyps.

E tusa e to’a 7 mai le to’a 10 tagata e fai i ai le colonoscopy o se vaega o le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel o le a maua i ai polyps, ma afai e aveesea o le a puipuia ai mai le tupu a’e o le kanesa.

E tusa e to’a 7 mai le to’a 100 tagata e fai i ai le colonoscopy o se vaega o le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel o le a maua ua aafia i le kanesa ma o le toatele lava o le a moomia se togafitiga.

E iai ni lamatiaga pe a fai se colonoscopy?

O le Colonoscopy ua mafaufauina o se togafitiga e saogalemu. Peitai, e pei lava o le tele o isi togafitiga faafoma’i, e iai lava taimi e tula’i ai ni faafitauli.

E iai sina tama’i lamatiaga i le faatinoga o le colonoscopy, poo le aveesea o polyps, o le a mafua ai ona alu le tele o le palapala pe faaleagaina ai lou bowel ma ono e moomia ai se isi togafitiga.

Pe moomia ona ou totogia le colonoscopy, ma isi siaki poo togafitiga?

Afai e te agavaa e auai i le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel, o le colonoscopy ma soo se isi siaki ma togafitiga e sosoo atu ai i totonu o le polokalame mo le soifua maloloina lautele, o na vaega uma e leai se totogi.

E faapefea pe afai ua ou maua i le bowel cancer?

Afai e iloa ane ua e maua i le bowel cancer o le a faasino atu oe i se foma’i faapitoa. O le togafitiga autū lava mo le bowel cancer o se ta’otoga e fai. E iai nisi tulaga e ono fautuaina ai le fai o se chemotherapy poo le radiotherapy.

O le ā se taulau manuia e mafai ona togafitia ai le bowel cancer?

O tagata ua faamaonia ua maua i le bowel cancer a o faato’ā tau amata, e telē se avanoa e manuia ai pe a togafitia. Afai e maua ane ua leva ona iai le kanesa, ua oo i le tulaga ua sosolo, e fai lava si faigata ona togafiti.

Po ua ia te a’u faamatalaga uma ou te moomia?

E tāua le faailoa uma atu ia te oe o tulaga eseese e su’esu’eina ai le bowel a o le’i faia lau faai’uga pe e te fia auai i le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel, ma fai le siaki mo le su’esu’ega.

Mo nisi faamatalaga i le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel:

O ai e mafai ona silasila i o’u faamatalaga?

O faamatalaga e uiga i nisi iloiloga atili poo togafitiga e te ono moomia o le a aoina mai auaunaga faasoifua maloloina a le mālō ma auaunaga tuma’oti, ma o le a faaaogā e mata’itūina ma iloiloina ai le aogā o le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel.

O faamatalaga totino ua aoina, teuina, saili i ai ma faalēaogāina i se tulaga e ogatusa ma le Privacy Act 2020.

Afai e lē faamalieina a’u i le auaunaga na faia ia te au, e faapefea ona fai sa’u faaseā?

O le Code of Health and Disability Services Consumers’ Rights ua mafai ai ona e faia se faaseā i se auala e talafeagai mo oe.

Afai e fia fai sau faaseā faasaga i lenei polokalame poo le auaunaga na faia ia te oe, e mafai ona e vili i le Polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel i le 0800 924 432, pe imeli i le info@bowelscreening.health.nz, mo nisi faamatalaga e uiga i filifiliga e sili ona lelei mo oe.

E mafai foi ona e maua faamatalaga mai le Office of the Health and Disability Commissioner. Vili le 0800 112 233 pe taga’i i le www.hdc.org.nz.

Mo nisi faamatalaga

Mo nisi faamatalaga e faatatau i le polokalame i le Atunuu Atoa mo le Su’esu’eina o le Bowel: